Novičnik #1

Projekt Crethink je že v polnem razmahu, vsi agenti sprememb (imenovani »change agents« v projektu) pa se pripravljajo na to, da bodo primere promovirali na lokalni ravni in vodili svoje žive laboratorije (Living Lab).
Naslednje poročilo o stanju prikazuje razvoj primerov v vsaki državi.

Danski primer:

Kakšne so lokalne potrebe in ustrezni pristopi za ustvarjanje bolj trajnostne družbe? Kako lahko majhna lokalna podjetja pomagajo podpirati ta razvoj in kaj potrebujejo za to? To je bilo nekaj vprašanj, o katerih so razpravljali med lokalnim usposabljanjem, ki je potekalo 13. in 14. oktobra v danskem mestu Vejle, ki ga je vodil danski partner Grønt Forum.

Udeleženci usposabljanja so se osredotočili na razvoj lokalnega primera in ugotavljali, kako oblikovati postopek soustvarjanja in katere lokalne partnerje vključiti. Na Danskem imajo pet agentov sprememb. To so: predstavnik oddelka občine Vejle, ki sodeluje pri inovacijah in poslovnem razvoju; predstavnika zasebnega podjetja Green Network, ki zagotavlja smernice in usposabljanje za podjetja na področju družbene odgovornosti podjetij in trajnostnega razvoja; in tri državljane – prostovoljce, ki zastopajo mednarodno skupnost izseljencev v Vejlu in prostovoljno skupino, ki deluje na področju trajnostne rabe in ponovne uporabe.

Med usposabljanjem so se agenti sprememb odločili za sodelovanje z lokalnimi maloprodajnimi podjetji, naslednji korak po usposabljanju pa je bil doseči ustrezne zainteresirane strani in raziskati potrebe in ustrezne pristope. Zato so se agenti osredotočili na podporo lokalnim maloprodajnim podjetjem v mestu Vejle, da bi ta postala trajnostna. Primer bo vključeval lokalna mala maloprodajna podjetja in ustrezne zainteresirane strani, kot so lokalni svetovalci za razvoj podjetništva, poslovna združenja, pa tudi stranke v raziskavah in testiranju, da bi našli metode za podporo lokalnega trajnostnega razvoja v Vejlu, te metode pa bi lahko razširili tudi na druga poslovna omrežja na Danskem.


Islandski primer

Kako prepričati mesto z 2.700 prebivalci, da razmišlja in deluje v smeri "Zero Waste", so si zastavili islandski agenti sprememb med usposabljanjem, ki ga je 19. in 21. oktobra izvedel islandski partner SASS.

Po poučnem predavanju strokovnjakinje za ravnanje z odpadki Elísabet Björney Lárusdóttir o količini odpadkov, ki jih je ustvarilo mesto Hveragerði, - to je pred tem sprejelo vabilo, da postane naše "pilotsko mesto" za ta projekt -, so se agenti sprememb odločili, da se bodo osredotočili na "kako zmanjšati nerazvrščene gospodinjske odpadke”, pri tem pa so si zastavili tudi ambiciozen cilj, da jih do konca leta 2021 zmanjšajo za najmanj 10%.

V naslednjem koraku lokalnega usposabljanja so agenti sprememb iskali načine, kako se povezati s prebivalci Hveragerðija, tako da bi pri tem upoštevali omejitve, ki jih prinaša covid-19. Ena izmed takih omejitev je tudi prepoved zbiranja. Agenti so se odločili, da bodo prvo fazo začeli s predstavitvijo projekta prebivalcem Hveragerðija prek člankov, objavljenih v lokalnih medijih in pa s pomočjo metode od ust do ust, hkrati pa bodo rekrutirali tudi nekaj vplivnih oseb na lokalnem področju, ki so med svojimi privrženci že začele pogovore o vprašanju zmanjševanja plač. Ta del prve faze bo trajal do konca decembra, od januarja 2021 do konca februarja pa se bo delo nadaljevalo s še več objavljenimi članki in prek pogovorov z različnimi starostnimi skupinami, za katere bo potrebno uporabiti različne strategije. V tem času bodo agenti vzpostavili stik z domačini iz vseh starostnih skupin in z njimi začeli dialog o tem, na kakšen način bi zmanjšali nesortirane gospodinjske odpadke, ob tem pa bi domačine povabili v lokalni živi laboratorij, kjer bi lahko razpravljali o idejah, predlogih in načrtovali skupne rešitve. Na kakšen način bomo izvedli živi laboratorij – ali bo to en velik spletni delovni dogodek ali bo ta dogodek razdeljen na več manjših (na primer za vsako starostno skupino posebej) oziroma ali bo srečanje izvedeno v živo, bo odvisno tudi od razmer glede covida-19, v načrtu pa imamo, da bi do konca prve faze, to je aprila 2021, imeli pripravljenih vsaj nekaj idej, katere ukrepe sprejeti po zaključku prve faze projekta.


Italijanski primer

Zaradi izrednih razmer, ki jih je povzročil covid-19, se je drastično spremenil način gibanja študentov po mestih, večina urbanih dejavnosti je prekinjena, omejeno je gibanje tako na kratke kot srednje in velike razdalje. Zmanjšalo se je število in intenzivnost socialnih stikov in odnosov, zato je tudi italijanski partner CESIE v središče lokalnega usposabljanja, ki je potekalo med 12. in 22. oktobrom v Palermu, postavil trajnostno mobilnost.

Da bi preprečili morebitno širjenje virusa covid-19 in se pripravili na druge prihodnje pandemije in krize v izobraževalnih okoljih, so agenti sprememb začeli oblikovati lokalno pobudo, s katero bodo študentom zagotovili varen vstop/izstop iz šole.

Opredeljene integrirane rešitve, ki bodo temeljile na procesu soustvarjanja in se bodo izvajale z neposrednim sodelovanjem šolske skupnosti (osebja, študentov in njihovih družin), so naslednje: - Izboljšanje obstoječih infrastrukturnih zmogljivosti in izgradnja novih kolesarskih stez, ki spodbujajo trajnostno mobilnost študentov in njihovih družin. - Izgradnja zelenih površin za pešce pred šolskimi stavbami, ki spodbujajo varno socializacijo ob hkratnem zmanjšanju prometa in onesnaževanja.


Slovenski primer

Med mednarodnim usposabljanjem v kombinaciji z lokalnimi spletnimi dejavnostmi so agenti sprememb (imenovani »change agents« v projektu) iz Slovenije prepoznali izzive v svojem lokalnem okolju in predlagali možne rešitve, ki bi jih lahko uporabili kot njihov lokalni primer v projektu.

Kot so ugotovili, večina ljudi meni, da je v njihovem okolju dovolj gozdov, saj je skoraj 60% Slovenije pogozdene. To pa je tudi razlog, zakaj odločevalci, strokovnjaki in splošna javnost mestna drevesa pogosto spregledajo. V preteklosti so bila mestna drevesa neprimerno vzdrževana (večinoma le odstranjena, nepravilno obrezana itd.).

Iz tega razloga se bodo agenti sprememb osredotočili na predlog dopolnitev obstoječih občinskih uredb in pravilnikov glede javnih površin (poudarek na mestnih drevesih in gozdovih) in ozaveščanje javnosti o pomenu dreves in zelene infrastrukture.

Naslednji koraki agentov bodo predstavljali doseganje ustreznih zainteresiranih strani, pregled vseh obstoječih dokumentov na to temo in določitev časovnega okvira za dosego zastavljenih ciljev.





25 views0 comments

Recent Posts

See All